K meni pride fant tretjega letnika gimnazije. Je hud dislektik z odločbo. Njegova pisava je kot pri 90-letni babici: pajkove mreže, ki jih je zatresel veter … Ta pisava je kot slike iz učbenika nevrologije, ki kažejo klasično pisavo starostnikov s cerebelarno ataksijo. Fantova mama je inšpektorica v zdravstvu. Po nekaj srečanjih me prosi, da pregledam sinova pisna ocenjevanja pri angleščini. Otrok je pisno dobival trojke, ustno pa vedno petice. Mati je trdila, da sin obvlada angleščino.
Pa sem ga preverila. Je obvladal. Njegova angleščina je bila tekoča, besedišče bogato in idiomatsko. Popolnoma pravilno je uporabljal zapletene slovnične strukture. Pravzaprav mu je šlo bolje kot nekaterim mojim bivšim študentom anglistike v prvem letniku fakultete. Zato sem materi rekla, naj prinese teste. Ko jih pogledam, vidim, da se je učitelj prav potrudil, da kjer ni bilo vse super čitljivo napisano, fantu ni dal točk, čeprav je imel v Odločbi ‘toleranco pri čitljivosti zapisa’.
Vsi njegovi pisni testi bi bili vsaj za eno oceno višje ocenjeni, če bi jih ocenjevala jaz. Pa čeprav ko sem še učila na fakulteti, nisem bila znana kot lektorica, pri kateri ‘lahko prideš skozi …’ Upam, da boste po mojih zgodbah ugotovili, da niste edini, ki se vam je zgodilo kaj takega ali se vam še dogaja. Na tisoče vas je! O vas pišem v zgodbah v vseh svojih knjigah.
Latinščina pozna pregovor Medicus curat, natura sanat. Prevod: Zdravnik zdravi, narava ozdravi. Skoraj vse, kar potrebujemo za rešitev težav, je že v otroku. Potrebuje samo ustrezno pomoč in ljubečo podporo nekoga, da otroku pomaga priti do njegovih skritih zakladov in jih unovčiti. Kot ste videli v zgodbah, se teh težav ne da opraviti s tableto in tudi ne z napotnico. Razen če na njej piše:
‘Napotnica za starše/učitelje:
Čas z otrokom, mir, potrpljenje, ljubezen in veliko znanja o tem, kako se otrok uči in kamo mu pomagati. Za manj stresa pa še recept za 6-urni enoizmenski delovnik.’